Vrtna hiša za zasebnega naročnika je oblikovana kot dozidava obstoječe vrtne lope, ki jo zaobjame in skrije v novo strukturo. Zasnovana je kot izredno preprost objekt – nekoliko podolgovata hiška z leseno fasado in dvokapnico, krito z opečnato kritini. Na eni strani je streha podaljšana v nadstrešek, pod katerim so spravljeni drvarnica, shramba za vrtno orodje, sanitarije, tehnika in lopa, ki jo prerašča stara trta. Da je več kot to, pa od zunaj izdajajo detajli – skrbno zaključeni strešni robovi, natančen ritem lesene fasade … 

S sprednje strani pa je opazno, da gre za prostor, namenjen preživljanju prostega časa. Dvokapnica je znotraj odprta v celoti, do notranje ravnine strehe, in nadkriva zunanjo teraso. Slednja skozi celovišinsko zastekljeno steno preide v notranji prostor z jedilno mizo, žarom in kuhinjico. Prostor je zaradi odprtosti in preprostosti obdelave videti večji, kot v resnici je.

Celovišinska zasteklitev na južni strani omogoča dober vizualni stik z okolico, do strehe odprt prostor hiške pa uokvirja pogled iz notranjosti. Pogled je usmerjen v daljavo, proti travnikom in hribom. Domače hiše in naselja ni videti. Tako nekako prisili uporabnike, da se umaknejo od vsakdanjih skrbi in se posvetijo sproščanju, razgledu in uživanju v hrani.

Poleg zunanjih sten in strehe je v prostoru še en, osrednji element, ki na eni strani služi kot žar, na drugi pa kot kuhinjica. Zložena kamnita obloga in bakreni dimnik elementa delujeta kot močan kontrast toplim lesenim stenam. Dominanten osrednji element je odmaknjen od sten in strehe. Zaradi kontrasta materialov in odmikov deluje kot ločen, samostojno v prostor postavljen element in tako notranji prostor optično poveča.

Veliko pozornosti je posvečeno detajlom. Drsni paneli v stenah skrijejo telovadno lestev in televizijo, kadar nista v uporabi. Pult v kuhinji se postavi v steno. Prag na drsnih vratih steklene stene je potopljen v tla in omogoča nemoteno prehajanje s terase v jedilnico in nazaj.

Stikovanja vseh elementov so preprosta, čista. Južna stena hiške, kjer je terasa, se nekoliko dvigne od tal in »zalebdi« – na teraso je treba stopiti prek kamnitih blokov.

Podobna pozornost je namenjena tudi zunanji ureditvi. Bazen je umeščen med obstoječa drevesa in ograje z mrežno ograjo, na južni strani pa zaključen z granitom. Nivojski prehodi so urejeni s preprostimi kamnitimi in lesenimi stopnicami.

Vrtna hiška oziroma paviljonček se mogoče sliši kot nekaj, kar se naredi mimogrede; a v tem primeru se je arhitekt Saša Uran naloge lotil z vso resnostjo in pokazal, kako lahko vse potrebno za kakovostno preživljanje prostega časa na domačem vrtu združimo v preprosto, funkcionalno in prijetno ureditev.

​Vir: Boris Matić. Prostor za prosti čas. Hiše, marec 2013, št. 75, str. 40-43.