Vsebina, vstavljena v poprej izčiščeni pritlični tloris, je našla arhitekturni odgovor v interpretaciji treh elementarnih motivov: vertikala – steber, horizontala – nosilec, pregrada – zid.

Osnovne vertikalne in horizontalne elemente oz. tako vzpostavljeni raster zagotavljata in označujeta fleksibilnost in enostavnost, presežek elementarne pojavnosti knjižnice pa predstavljajo steklene pregrade. Poltransparente ploskve enkrat ločujejo posamezne funkcionalne sklope (predprostor – galerija, knjižnica – čitalnica, arhiv); drugič pa formirajo nekakšen ˝passepartout˝ knjižnim hrbtom na policah.

​Stalno življenje knjižnice tako ustvarja vedno nove podobe na policah, arhitektura z vzpostavljenim rastom in ozadjem pa skrbi predvsem za vračanje dostojanstva knjigi.

​Vir: Miha Dešman, Domenico Potenza. Sašo Uran. Zmerni optimizem = Moderate Optimism, katalog razstave, 1997, str. 34-36.