Notranjost prodajne galerije, zasnovana z minimalnimi arhitekturnim in oblikovalskimi intervencijami, sta sestavljala dva prostora. Na glavno ulico se je odpiral razstavni prostor kvadratnega tlorisa z obstoječim obokanim stropom, na dvoriščni strani pa je bil manjši, servisni del. Sledeč proporcem in elementom izvirne gradnje, je bila vhodna izložbena fasada prenovljena in izvedena v sodobnih materialih.

Nevsiljivo oblikovana oprema, očiščena balasta, je bila v kontekstu umetniško oblikovanih razstavljenih eksponatov v galerijo načrtno vstavljena s fizično distanco. Z vidnimi odmiki od obstoječega prostora je bila meja med starim in novim jasno in spoštljivo izražena.

Prostorsko kompozicijo galerije so sestavljali preprosti pohištveni elementi s premišljeno dodanim steklenim kubusom in vertikalnimi steklenimi ploščami. Skoznje se je prelivala naravna in umetna svetloba. Ta se je intenzivirala v razstavnih eksponatih, ki so usmerjali pozornost obiskovalca.

Vir: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani: Društvo Pekinpah. Galerija Lovšin. Ali ima prihodnost ponovitev?: interier 1990-2015, 2020, str. 32-35.