Osnovni koncept prenove je bila ohranitev pravokotne tlorisne zasnove in s tem osnovne nosilne konstrukcije. Nova tlorisna geometrija je podrejena obstoječemu rastru.

Izhodiščna in orientacijska točka posamezne etaže je betonsko jedro, v katerem so vertikalne komunikacije: stopnišče in dvigala. Nemoten vstop v upravne prostore in jedilnice na obeh straneh jedra zapirajo steklene stene, ki imajo tudi požarnovarnostno funkcijo. Okrog jedra se ob fasadnih stenah nizajo različni prostori.

​Inovativni del notranje ureditve so predelne stene med pisarnama in sejno sobo, ki so prava arhitektura v malem. Prostore namreč razmejujejo pregradni funkcionalni kubusi, v katerih so skrite privatne sanitarije, garderoba in arhiva. Ostale predelne stene sektorja so steklene: poleg transparentnosti prostora je jasno začrtana meja med obstoječo konstrukcijo in novim posegom.

​Pri oblikovanju interiera je tlorisna zasnova le eden izmed projektov notranje ureditve. Oblikovanje notranje opreme je naslednji korak.

Oprema, ki jo je oblikoval arhitekt Saša Uran, je predvsem zelo elegantna. Minimalističen oblikovalski pristop ter senzibilna izbira in kombiniranje materialov in barv, tako v prostoru kot na posameznem kosu opreme, povedo veliko o kulturi arhitekta in investitorja.

Pika na »i« so delovni stoli. Izbrana je bila arhitekturno-oblikovalska klasika Charlesa Eamsa in Courbusierja. Oprema jedilnic je lahkotna, v svetlih barvah, ki sproščujoče vplivajo na razpoloženje uslužbencev v času odmora.

​Pravilno usmerjena osvetlitev in pravilno izbran barvni spekter povečujeta delovno storilnost in pozitivno vplivata na počutje posameznika. V arhitekturnem smislu pa svetloba ustvarja prostorsko vzdušje: poudarja želene detajle, skriva napake, opredeljuje barve.

​Uspešnost projekta se med drugim meri z zadovoljstvom uporabnika. Takšna je preureditev prostorov NKBM, kjer je arhitekt Saša Uran znal združiti geometrijo obstoječe hiše z željami in potrebami uporabnika ter s svojimi estetskimi principi.